Na drugi strani Oble

THE END

2007-01-15T04:50:00.001-08:00

Lep pozdrav, S tem postom zaključujem tale blog, ki je prišel končno do cilja. Iskreno bi se rad zahvalil vsem, ki ste prebirali tale blog in mi namenili prijetne komentarje ter bili v mislih z menoj. Še enkrat se zahvaljujem tudi spodaj napisanim osebam. Hkrati vas pa vljudno vabim, da si ogledate mojo barvito foto galerijo na naslednjem naslovu: www.abr.si/australia

Se enkrat hvala in lep pozdrav.

P.S. Kmalu se bo odprl tudi nov blog. Namig: "...Nekoč je živela pika....pika.. nogovička..." ;)

Zahvala

2007-01-15T04:41:00.000-08:00

Ta post posvečam osebam, za katere sem jim zelo hvaležen, čeprav tega ne bojo brali (ker ne razumejo slovensko...) bom vseeno napisal eno velko zahvalo:

Ms. Joan (babica iz Fernleigh Heads)

Druzina Svetieva(Teta Lile, stric Tome in sestrična Elena)

Paul (local dood iz Byron Bay-a)

Jan Novak (Klarin bratranec iz Melbourna)

Nina (Slovenka iz Melbourna)

Grega (My left-wingman...)

Hvala, ostali ste mi v prijetnem spominu...

Dan No. 53 (Reklame , reeeklameee... part 2.)

2007-01-14T08:56:00.000-08:00

No še en blog na katerega lahko vržete svoj uč in si ogledate barvito avstralijo še z drugega objektiva gospodične Nine, ki sva se vendarle po vseh mailih in sms-jih srečala v Victoriji in si privoščila pijačo ter prijeten klepet ob januarskem soncu, ki je takrat nama obsijalo drugo najvecje mesto avstralije - Melbourne.

Gospe in gospodje, Nina in njen blog:

http://ninafoto.blogspot.com

Dan No. 52 (o tem in tem..)

2007-01-12T09:08:00.000-08:00

Surfanje: V avstraliji je surfanje kot pri nas jogging po parku ali kot sprehod z psom. Skratka, na razpolago je v Avstraliji nasteto spot-ov. Kjer koli si ustališ in zgradiš svojo barako tam lahko tudi surfaš.. Swelli so različni, odvisno od sezone od letnega časa. Tako da ponavadi, ko je pri njih zima so boljši swelli. Avstralija ima kar nekaj pomebnih svetovnih surf spotov, vendar tragično te spoti delajo le redko. Tako se lahko odpraviš na Kirra Beach, ki se nahaja na Gold Coastu pri Burgleih heads, potem naprej po vzhodni obali na Bondi Beach in Coogee Beach, in potem se na severno obalo, kjer se treba nujno ustavit na Bells Beach, ki se razteza zahodno od Melbourna ob dolgi cesti Ocean Great Road. Seveda je bistven pogoj tukaj imeti svoj avto, se pravi nek rent-a-car ali se bolje najeti kombi. Kar pa tukaj ni tezava ga dobit seveda ce imas dovolj denarja. Avstralci glede surfanja bi lahko potrdil, da so eden izmed boljsih. To kar sem tukaj dozivel je cisto drugace kot v Evropi, v spaniji in franciji. Odlicni surfarji znajo do nule izkoristiti val. Tako da o tem da so avstralci eden izmed najboljsih surfarjev o tem ni dvoma.

Hrana: O hrani ni nevem kaj za povedat. Da bi iskal in si privoscil neko tradicionalno avstralsko hrano je brez smisla. ker je ni spljoh. Samo, da si spečes dva zrezka na grillu si si ze ustvaril avstralsko vecerjo. Ali se napotiš najbližjemu Fish&Chips trafiki. Prej ali slej se lahko prepustiš barvitosti azijske kulinarike, in si privoščiš tu pa tam večerjo z tajsko, japonsko, kitajsko ali indijsko hrano. Če pa prisegaš na evropsko prehrano, italjanske kuhinje ni mogoče zgrešiti.

Ljudje: Avstralci so pac avstralci. Ali drugače angleži, ki živijo v toplih krajih. Če zaideš bolj lokalne vasi in mesteca jih komaj razumes kaj govorijo z svojo avstralščino. Queenslandski avstralci veljajo za najbolj zabite avstralce in jih primerjajo z teksaškimi "red neck"-i. Potem so tu še New South Wales-ščani in Victoria-nci, ki se skos prepirajo keri so bolj kul, in kero mesto bi mogl bit glavno mesto Avstralije Melbourne ali Sydney. No, da se je vlada in cela Avstralija znebila tega spora so potem proglasil Canberro za glavno mesto.
In na koncu so tukaj še Aboriginalci. Seveda ne bomo pozabili nanje. Kar je pa velika žalost, da glede na to, da so oni PRAVI prebivalci Avstralije, so zelo v manjšini, ter tako tudi socialno-problematično obravnani. Aborigini so bogi ljudje. Njihova povprečna starost je za 20 let manjša od Evropejske. Veliko Aboriginalcev težko dobijo ugledno službo in se zatekajo k alkoholu, kar je še huje, kajti, kot ljudje ga niso vajeni. Saj ga niso poznali nikoli prej. Tako povprečen aborigin je ze skoraj mrtvo pijan po dveh požirkih piva.

Dan No. 50&51 (Great Ocean Road)

2007-01-10T14:53:00.000-08:00

Melbourne - Temparatura 37C - Zrak: smog od gorečih gozdov

Kva je še ostalo? Ja, kangaroo-ji!! Ne ne ne. Ma kaj ne? Kangaroo-ji!! Oni so zakon!! Ja, no skratka, na veliko srečo, da sem imel na razpolago dober prevoz smo se odguzil okoli 10 ure dopodlne iz Melbourna proti zahodu. 1 urna voznja nas je prpeljala do srednje -dolgočasnega mesta Ballarat. In ja, res je, šel sem v Mcdonalds, v Avstralski Mcdonalds. JA ok!? :)) Na celem potovanju mi je uspelo iti 2x v Mcdonalds. No danes se je šele čutil kaj pomeni "poletje" v Avstraliji. Vroče k pes. No po kratkem obisku z kenguruji se je začela šele prava vožnja. Vožnja po Great Ocean Road. Aja, ko omenim poletje v Victoriji, s tem hočem povedati naslednje (beri pazljivo): Ok, torej v Melbourne se tega ne opazi ker tam tega ni, ne obstaja.. Ampak cim pa prides na obalo se pa zacne. trop muh te skos obletavajo, krozijo okoli face in ti nenehno tezijo. Ma ne nehajo..ma ni sans! Skos letijo okol tvoje face. Mislm Too Much!! Vse skupaj se ti zdi: ali je to neka terapija za Anger Managament? Ampak vseeno, pocasi ti grejo precej na zivce. Stvar zgleda potem nekako takole: Da bi odgnal muhe, moras neprestano telovaditi z rokami in mahati 3 do 5 cm pred svojo faco. Tvoje roke so prisiljene za uporabo brisalcev pred tvojimi ocmi. Vsak mimo idoči v daljavi te pozdravlja nazaj, ko si misli da mu mahaš v pozdrav. Tako posledično se sproži cela dolga veriga in si po celi obali Victorije si vsi pešci začnejo drug drugemu neznano mahati v pozdrav. Zato so avstralci izumili tole. Po Dolgi voznji, ki za avstralce ne pomeni nič posebnega, zame pa kot da se guzim ze cel dan iz Splita v Ljubljano in nazaj vse do Dubrovnika, se koncno ustavimo pri čudovitem oceanskem razgledu 12-ih apostolov. Kokr ti le rata, zdrzis ob prelepem razgledu z konstatnim mahanjem tvojih rok za odganjanjem muh. V tem momentu se sprasujes, zakaj za hudiča je mati narava naredila muhe!??! Po dolgem premisleku ugotoviš, da edini pobeg od muh je sproščajoče in osvežilni dogodek - kopanje. Ko pa se prepustiš plavalnim užitkom pa prideš do naslednjega dejstva, da je tukaj voda peklensko mrzla! Logično, saj si 1000 km stran od Sydneya, na južni obali in kar sledi naslednje od južne obale ni nič durgega kot dežela Antartike.

(prva dva apostola)

(ostalih..amm... 10 apostolov nekje..)

(Are you a sex object?)

(Place to be...)

(ne it straaan, morva se fotkat.. ej kam gres... ??)

Dan No. 49 (Happy Feet)

2007-01-10T14:36:00.000-08:00

No, pa kokr je se casa ostalo, nam je uspelo se odguziti na Phillip Island si ogledati dropcene zivalce, zaradi katerega Madagascar ali pa Happy Feet sploh ne bi bil tako zanimiv. K si mislis, da si se navadu, da je avstralija siroka, velka, in raztegnjena, si še vedno rečš:" Pa kjeee je ze to? A smo ze tam al kva?? AaaAAaA... Kako ne? To je isto k da se peljemo iz Ljubljane v Barcelono?". Tako smo se cjazili spet enih 2 ure in se nekaj, da smo ujeli tocen timing za ogled nasih sladkih prijateljev, ki se ob soncnem zahodu skobacajo iz vode ter se poskrijejo v svoja zavetisca ob bliznjih grmovjih na plazi. Posedli smo se ob plazi kt da bi prsli na poletni kino in cakali da počasi zaide sonce. Po nekaj trenutkih kar naenkrat iz vode se začnejo trumiti čete pingvinčkov, ki so čakali na varen znak, da se ob pravem trenutku skobacajo v svoja gnezdišča. Vse skupi je zgledal identično kot prvih 15 minut filma Saving Private Ryan, bitka na Normandiji. Ampak tile pingvini so ena izmed najmanjsih iz živalskega debla pingvinov. Visoki so komaj 30 cm in tehtajo en kg. Se pravi ce sem v dobri formi bi lahko dvignil 40 pingvinov hkrati :))) Pa zaenkrat pustimo statistiko za drugič. Ker je ta vrsta pingvinov ogrozena mi je ratalo ujeti v mojo kamero le en primerek pingvina, ki je brezciljno taval po bližnjih grmovjih našega parkirišča. Drugače je bilo Fotografiranje prepovedano drugace

Dan No. 48 (Melbourne)

2007-01-08T04:19:00.000-08:00

Ahhh.. Melbourne.. Avstralski odgovor na evropo. Melbourne ti da res nekaksen obcutek, da se skoraj nahajas v Evropi. Vsaj po njegovem stilu zgradb, mozaiku ulic, strukturi cest, preprletenost tramvajov itd. Ne bom zgubljal besed, ampak ce hrepenis vsaj malce po Evropi, Melbourne is the place.

Sel zgodaj v posteljo...

Vstal ob 5:15 in se kt zombi komi spravu na letalo...

Prispel v Melbourne ob 8:15...

Kjer se je blizal Australian Open..

Amm...No comment!?

Iskal prijetn cafe-bar....

Dan No.48 (Sydney goodbye...)

2007-01-06T22:40:00.000-08:00

Na zalost se zadnji trenutki Sydneya, ki sem jih preživel se končujejo in utapljajo v nedeljskem sončnem popoldnevu. Pa glih tuki zadnji dan otrkijem eno pooooocen stacuno z avstralskimi spominki. In kot ponavadi Murphy zmeraj prisoten in jaz brez denarnice.. Se huje je to, da se trgovina nahaja le nekaj ulic stran od mene.

Sam nevem kako in zakaj? Ampak nekje sem se cisto prehladil, zunaj je poletje in jaz se prehlajen in kašljam notr....ni fer. I hate you Murphy.. Bloody hell!

Sydney, I hope to see you again ...someday... smrk..

Dan No. 46&47 (Bushwalking)

2007-01-06T19:01:00.000-08:00

Preprosto kot pasulj, ima tukaj vsak vaščan, ki vsebuje v vsebi vsaj kakšen kanček ljubezni do narave, možnost opraviti kaksen popoldanski sprehod v Sydneyski soseščini. Še posebej če po cel dan lenariš doma in ti postane malce odveč če si v položaju negibanja. In ok, tukaj okoli, si najdem eno potko in že takoj se brcnem ter odguzim ven iz stanovanja in pricjazm do potke, kjer se znajdem v nekaksnem kvazi "rain forest"-u. No ok, prijetno zelenje okoli mene mi vec kot lepo dene, dokler ne pomislim spet na sto in eno morebitno strupeno golazen, ki prebiva v Avstraliji. Takoj pregledujem na vsakem koraku če pleza kakšna stonoga z 2metrskimi kleščami po meni, ali pa kakšen pajek, ki je za kosilo pravkar zaužil 5 mišjih mladičev, ali pa kaksna miljonska kolonija hibridnih mravelj, ki neutrudno iščejo sveže meso. Ok, se nekako ohrabim in se poskusim sporščeno prepustiti mirnemu sprehodu po čudoviti kamniti potki, ki jo spremlja občasno žuboreč potok. Nakar na svojem pohodnaštvu srečam eno in kasneje še drugo osebo ženskega spola, ki so si očitno izbrali isti trenutek za sprehod kot jaz.( Aja pa še to, nevem kako? ampak če tle srečaš v Sydneyu osebo brez iPod-a si zmagu! Ma ne govorim o ljudeh, ki poslušajo radi musko. Tukaj najdeš dedke, babice, pra-dedke, pra-babice z iPodi, poslovneža z kovčkom, ki ima v glavi nč druzga kot samo pogodbe in posle, kje bi meu še čas pomislit na musko, skratka vsi ... ma vsiiii majo iPode, in povsod.)

No, pa si rečem:" No, zgleda pa da ni tko nevarno hoditi po tem prijetnem grmičevju polno neznanih insektov in plazilcev. Če oni hodjo tle pa jih nč ne pič, potem spljoooh ni peeenee.. ". Utrem si pot in pržgem musko in poskakujem naprej mimo praprotov, vej, grmovij, potočkov mostičkov, k naenkrat v višini moje glave zagledam, sej ne da dobiš skor infarkt al pa 5 G-ijev v prsi in 3 min adrenalina, zagledaš premera 5m pajčevino gigantskega pajka. AAAAaaAAa!! (po spominu se mi zdi da je slo za tega pajka, kot ga vidite na sliki) Kva naj zdej!? Naj grem okoli potke, kjer bom še obral naslednjih 500 pajkov, ki se skrivajo pod mojimi nogami (takrat seveda pomislis na Sydney-Funnel-Web-Spiderja). Ok, z 10 minutnim pripravami, da bom šel mimo tega pajka, se odrinim z zaletom, kjer bi v trgovini lahko s tako hitrostjo mimo blagajne neopazno prihotapu 40 gig iPod-a in 3 laptope in 8 Dual-Core procesorjev za šalo. Potem je sledil še upajoč pogled za tvojim hrbtom, če je pajek še zmeraj na istem položaju kot prej. Ampak cela panika nastane, ko si s tekom že tako daleč od neljubega dogodka, da une pajčevine, kaj šele pajka ne vidiš več za tabo. Tako, da vsaka vejica ki se te je dotaknila tvoje kože si jo zamenjal za prijetne kosmate nogice navideznega pajkca. Ko ti na koncu le uspe ugledati prvo bajtico in za njo ulico se odahneš z:" Ok,I'm back in civilization." Po raziskavi in popvpraševanu tukajšnih meščanov na to mrgolazen je naslednji:" Naah, čim večji je pajek, manj strupen je. Najnevarneši so tisti, ta majhni in črni, k jih spljoh ne opaziš. ko te pič maš 5 min časa.."

P.S. (alenka, po tvoji zelji se lahko dogovorim, da prinesem en primerek k tebi domov)

Dan No. 45 (Reklame, reklaaamee...)

2007-01-04T18:36:00.000-08:00

No pa da ne boste bral o Avstraliji samo iz moje perspektive, vas vabim da breberete se besedo al dve z Gregatove perspektive, ki se trenutno nahaja le piclih cca 800-900km stran od mene, v Byron Bayu, kjer se še zmeraj bori proti diktatorskem režimu in suženjstvu na Paoulovi domačiji.

Bogo dete je se zmeraj izgubljeno v cyber svetu, in da.. jaz dobra dusa so-človek in ljubitelj narave ter živali (predvsem kengurujev!), sem ga povlekel iz globokega brezna tegob ter neskoncnega tavanja v temi in mu postavil njegov prvi človeku prijazen blog.
Torej Vljudno vabljeni:

Gregorjev Blog:
gregasworld.blogspot.com

Dan No. 44

2007-01-04T04:32:00.000-08:00

Takole bojo zgledal Jumbo plakati po celi Sloveniji. he he.

Dan No. 41-43 (Isto kot v Sloveniji)

2007-01-03T15:02:00.000-08:00

Pa tukaj se mi isto dogaja kot v Sloveniji. Mislu sem da te "Murphy" spremlja le doma, ampak zgleda, da te tud tukaj. No, danes sem si cisto preprosto zazelel popoldanskega pocitka, saj veste tisti trenutki, ko se ulezes na kavc ali pojsteljo in prijetno zadremas za nekaj casa po obilnem kosilu, ali pa zaspis kar tako ker ti pase. No ponavadi doma, v Sloveniji, ko sem to navado prakticiral, sem vedno delal napako, ki me se vedno ni izucila, da si izklopim mobitel. Kajti vedno je tako: ko imas mobitel pri sebi, tako normalno, preko dneva, te noben ne poklice, noben ne odgovarja na tvoj sms, nobeden ne sprejema tvojih klicev itd. Ko pa se ulezes na kavc, in tik pred unim trenutkom, v uni minuti, v uni sekundi, v uni miljoninki sekunde k zadremas, zacne mobitel na ves glas zvonit zraven tvoje glave in te pojstla kot en vulkan izbruhne pokonc. Teb pa nc jasno. No in tukaj se ulezem na pojstlo z istim namenom za popoldanski dremez. Seveda, si mislim, kdo bo me zdej klicu tukaj v Avstraliji!? No in 1 , 2, 3, driiiiiiing!!! V istem trenutku, ko sem se prepustil lepemu pocitku je ze klical nekdo po telefonu. "Hello, Andrew? You left me a message?!

Every f.... time, I'm telling ya! Every time!

Dan No. 38&39&40 (Happy New Year!)

2007-01-01T15:05:00.000-08:00

Ok, cist na kratko. Komaj prezivel (Po cca 13 urni voznji iz Byron Bay-a prsu ob 17:33 v Sydney, do Town Hall (Center) se z vso navlako prlazu do cityrail-a, skocu na vlak sel do "doma" se umil, razpakiru in koker so me se noge drzale odpeketal v center praznovat nov let).

Sele zdaj sem lahko vidu kok folka dejansko zivi v Sydneyu. Tolk gmote ljudi se nikol nisem vidu po Sydneyskih ulicah. Pred Opera House na miljone ljudi in to ze cez dan. Neverjetno. Jadrnice so ze povsod sidrale blizu Harbour Bridge. Na Bondi Beach se je odvijal Zur Leta z Basement Jaxx. Avtobusi in vlaki nabito polni. Jaz sem mogu pocakat na en vlak kasnej, da sem najdu prostor da sem lahko vstopil notr. Avstralsko novo leto zgleda nekaj takega: Vzames si piknik torbico, dekco in sampanjc, gres na travico se usedes in cakas na ognjemet iz Harbour Bridge-a. Preprosto kajne. He he, da prides do travice oz parkca tam ob vodici rabis prestopit recimo 2 avtobusa ali pa kaj takega. No tuki pa vidis sve i svasta. Folka mijlone k caka na avtobus. Ampak ni bilo prevelike panike. Ce si si ga na easy vzel, si pocakal na naslednji avtobus ali vlak, ki so vozili na vsako 2. minuto.

V sydneyu imajo 2 ognjemeta. Prvi ognjemet se je pricel ob 21h, ki je kao namenjen za tamale pamzlne, ki morajo iti zgodaj spat. Drugi ognjemet je pa glavni ognjemet, ki zaznamuje polnoc in prehod v novo leto. Ob tem se zaslisi hrumenje in vzkliki vseh ljudi naokoli. Po praznovanju novega leta, sem se okoli 2 ure pocasi odpravil na dolgo pot domov (glede na guzvo in promet). Moje oci so komaj gledale. Tako utrujen se nisem biu. No koncno sem se srecal se z drugim slovencem tukaj naokoli. Na poti domov skor zaspal na avtobusu. In ko sem prsu domov, sam da sem zagledal pojstlo - Paaaff- padu nanjo in v miljoninki sekunde zaspal.

Srečno in veselo in.... in...... etc..etc... novo leto 2007!

(Se opravicujem za slike, ki niso kaj bojda kvalitetne in izvirne, ampak baterije so ble ze cist na koncu. In moje roke so ga komaj drzale,, se bom odkupil nasljednic obljubim)

Dan No 36&37.1

2006-12-30T02:12:00.000-08:00

Amm, ce se sprasujete, kje se dobijo Windows XP okolje.. (Fernleigh Road)

Dan No 36&37 (Surfing with tha locals and the last day of Byron Bay)

2006-12-30T01:51:00.000-08:00

Aaa, spet komaj gledam v ekran in tipkam po tipkovnici, tako da bo ta post cisto na kratko. Zal je danes se zadnji dan, ki ga lahko prezivim v Byron Bayu, ker zvecer se odpravljam nazaj v Sydney. No koker velja za Slovenijo da je zeeeeeloooo majhna pokrajina, velja za Avstralijo da je zeeeellooo velika pokrajina. Tako, da bo moja voznja do Sydneya trajala celih 14ur. Kako odlicno! Drugace, smo se dones spet odpravili na surf check. Najprej smo se odpravili na Broken Heads, in videli, da plaza ne dela. Nobenga swella. Za Wreck Beach smo ze od prejsnega dneva vedeli, da je tam eno sranje, tako da nam ni ostalo nc druzga kot it na Tallows Beach, kjer se nekako delujejo valovi. No ko se pripeljes do parkinga plaze, in odpeketas bos z surfom v roki do mivke, se dejansko opeces takoooo hudo po nogah, tako, da hoja po zerjavici v primerjavi s tem vrocim peskom je kot hoja po parku. Sonce tako nabija, da se mivka tako peklensko segreje, da sam laufas k norc do vode.
No, ko ti uspe in prezivis dolgo pot do vode, se v vodi nagnetejo vsi "Gold Coasterji", k pridejo furat v Byron Bay, ker sam tukaj je skozi celo sezono najbolje ugodno za surfat. Ker je Surfer's Paradise na Gold Coast, se clovk sprasuje. zakaj se ne fura tam v Surfer's Paradise, ce se ze mesto tako imenuje.

A: Surfer's paradise?
B: Naah, there's no surfing, it's a crap!
A: Why is it called Surfer's Paradise then?
B: It was a "surfer's paradise" before crap. Now it's just crap..

Dan No. 37 (night life)

2006-12-28T18:55:00.000-08:00

Tukaj v Byron Bayu se lahko kadarkoli odlocis, da prezivis vecer tudi z odhodom v klube, bare, parkce ali plaze. Ker se bliza novo leto, so ulice tukaj zelo polne in bolj "zive". Ker je to bolj tako hippijevsko mesto, se lahko na vsakem vogalu ustavis ob igranju akusticnih kitar ter spremljavi 60's in 70's melodij. Druga stvar, ki je pa tukaj v Avstraliji poplarna je pa nic kaj drugega kot didgeridoo. Instrumentalisti si postavijo v ozadju nek tehno drum transe beat podlago in poleg nje ustvarijo svojo melodijo z didgeridoo instrumentom. Nekaj takega kot je vceraj zgledalo tole, kar vidite na sliki. V ozadju je bil se postavljen projektor, na katerem se je odvijala animacija v ritmu glasbe. Zelo simpaticno in zanimivo. No ta glasba nam je ustvarila vecerno vzdusje ob nasem klepetu na klopci v parku, v katerem smo dobili opomin od policije, da je prepovedano imeti steklenice alkohola ali sploh ga piti na javnem mestu. Njap, tak je zakon. Tukaj je tudi navada, ko kupis steklenico alkohola, jo moras oviti z papirnato vrecko, ces da ne bi otroci videli kaj prinasas v roki. Ko se je nas klepet zakljucil smo premaknili nase lene riti in se primejali do kluba, ki je to noc gostil DJ Kenny Ken-a. Na sreco se je klub zaprl ob 3h zjutri, tko da mi ni bilo treba vegetirat kot ponavadi v Ljubljanskih klubih, kjer traja vsa zadeva celo noc do jutranjih ur.

(Od leve proti desni: Nora, Paul in Riecke)

(Le kdo zivi v tem kombiju?)

Dan No. 36 (Paul's farm)

2006-12-27T16:05:00.000-08:00

No ker nimam o cem pisat, bom danes malce pisal o Paulovi domaciji. Paulova domacija se nahaja v Firmleigh Heads, ki je oddaljeno 20km od Byrob Bay-a. V tej prelepi hisi trenutno bivamo nas gostitelj Paul, Grega, se en Paul iz nemcije in jaz. Vsako jutro, ko vstanem zacne ta nemc na vsezgodaj nabijati nemski hip-hop z teskimi bass-i, tako da ti kmalu rata slabo in zgubis ves tek za zajtrk, drgace je pa full uredu clovek. Vsake toliko casa pride se kaksn gost iz nove zelandije ali pa avstralije. Ponoc, ko se zveceri ze zacne oglasati nocno zivljenje. To zgleda tako, kot da bi en pritsnu na "power on" gumb. Recimo tko do 20:15 tisina, potem pa kr naenkrat v radiju 30m se dvigne sum crickov, pajkov, netopirjev kac, zabic, misi, nocnih ptic, scurkov in nevem koga se. Ucer k smo gledal TV, se je zaslisal totalno brutalen zvok, toook naglas, da si mislu da se bos pod vsak kavc k je bil najblizji od tebe, skril pod njim in tam prespal celo noc. In ko smo sli vn pogledat, nam je Paul razlozu, da je to bila tale zival. Ok, lahko da na sliki zgleda prijazno nedolzno bitje ampak oglasa se pa tko brutalno agresivno, da med tem dozivis 5 infarktov in 8 G-shock-ov. No da ne omenjam se skakajocih mravlj, k jim pravjo "jumping ants", ki te znajo ornk pict k skocjo dva m visino in te brutalno napadejo :) Da pajka, ki si vsak vecer plete mrezo zravn nasega vhoda ne omenjam. Ampak zjutraj, ko se zdani pa svet spet zgleda cisto drugace.

Dan No. 35 (doma pri Paulu)

2006-12-25T16:21:00.000-08:00

Jaoo, zakaj ko vpises v google "most dangerous snake in the world" ali pa "most deadliest spider in the world" dobis vn rezultate kot tole. Kjer sta prvi dve na vrhu lestvice iz avstralije (se posebej Brown snake, ki je bila videna tukaj nekje okoli). In Web-funnel Spider - to je samo ena vrsta, potem so iz te vrste poimenoval se the Sydney Web Funnel Spider, ki zivi samo v Sydneyu.

No, ta blog je nastal, ko je nemc zjutri zacel vpit Paulu:" V moji sobi je pajek!! AaaaaAAaaAA !!! prosim, a ga lohk umaknes!! Lohk mi das najvecjo kaco notr v sobo, sam ne mi dat pajkov". In potem je Paul rekel:"Hoces kaco? Ok, sam napis v google most deadliest snake in the world, he he"

Kje je sploh se varno? V vodi? Na suhem? V zraku?

Dan No. 33&34 (Byron Bay)

2006-12-24T22:43:00.000-08:00

(jebemu, tale post ze drugic pisem, ker se mi je sesul cel racunalnik..aAaaAAAa)
Ok, kje smo? V Byron Bay-u! Malo mestece na najvzhodnejsi tocki avstralije in hkrati mecca za vse surfarje, postopace, popotnke, hippie-je, ganja-potrosnike in lokalne avstralce. Ce zaides v Byron Bay, se je treba ustalit tukaj za par dni, da se odpocijes od napornega potovnaja. Na rtu Byron se nahaja svetilnik, pri katerem se lahko ozres na levo in na desno plazo pocekiras kje piha off-shore, ter se z surfom v roki odlocis katera stran ti bo bolje odgovarjala. Samo nevem zakaj hudica tukaj v avstraliji vedno piha on-shore??!! No vsaj Kite-surfarjem to prav pride. Otok, ki ga prikazuje spodnja slika je otok Julian Rocks, kjer naj bi se pripetil Shark attack, ki je zahteval eno zrtev. Not good , noooot good. Z gregorjem trenutno bivava pri nekemu lokalcu Paulu, kjer si delimo hiso se z enim nemcem in dvema nemkama. Narava je tukaj prekrasna, se posebej ko se zveceri imas prekrasen razgled na kristalno zvezdnato nebo, kjer sem sele zdaj dojel, da tukaj se ne da in ne da videti velikega voza. ker smo ocitno tako dalec na juzni strani, Se pa da presenetljivo videti South cross oz. Ampak te avstralci te tako strasijo z zivalimi (smrtonosne kace, pajki, giant mravlje z dvo metrskimi klescami itd.), ki bivaju tukaj, da ko zelis zvecer na wc, samo da se zaslisi majcen sum v grmovju ze zacnes podirati rekorde na tek na 100m proti svoji sobi. Aja pa se to!! Da ne pozabim, bojda stanujemo priblizno 5 km stran od rezidence Paula Hogana! Ne morem verjet Paul Hogan!!! Tukaj baje biva v svoji vili, kateri je dal posebej izvirno ime: Paul Hogan Vila. Tako da se bo treba kdaj k njemu na caj povabt.
Poleg tega je danes bozicni praznik, in vse kaze da je danasnji trend na plazi kopalke in bozicna kapica. How weird?! :))))

Dan No. 30&31&32 (Off we go)

2006-12-23T20:33:00.000-08:00

Ok, da se na hitro javim, koncno sem prisel do malo bolj hitrega neta. Po napornem dvo dnevnem izletu po Brisbane-u, sem se napokal na vlak in se premaknil na Gold Coast, kjer sem se koncno srecal z Gregatom. Po mescu dni zopet slisim slovenski jezik!!!! Jeeeeee!!! In se pogovarjam v slovesncini. No se vecje presenecenje je bilo, da je grega spozanl gospo Joan, pri kateri sva jedla in spala za tri dni, tako da sem lahko okusil pravo avstralsko mescansko zivljenje. Tale post je pa se posebej posvecen Gospe Joan, ki je bila najina "babica" celih tri dni. Steje jih 77 let in igra na orgle v cerkvi, ampak brez skrbi, ni naju gnala ob nedeljo v cerkvo in vsak dan bicala pri vecerji ce nisva molila.

No poleg tega, se na tukajsnih plazah najde tu pa tam kaksno stevilo "modrih steklenick" ali tako imenovanih Blue Bottle Jelly fish. In seveda, ko se zopet zelis informirati pri avstralcih, kako je kaj s temi zivalcami, dobis odgovor nazaj:

A: Yeah, well. they just stung you, so you got paralized, or even get a hart attack, basicly you can't breath for 15-30 minutes. It depends how alergic are you. But you know, all beaches has life guard. So, if you get stung just wave your hand, Life guard will see you and he'll wave back at you..

B: Thanks...

A: No worries. mate..

Dan No.28&29

2006-12-20T03:53:00.000-08:00

Ahh.. Back to Australia.

Prispel sem v Brisbane ob 23h, se priguzil z celo navlako prtljage na avtobus in se komi prplazu do hostla. Vic dneva:

A: Tukaj je vas kljuc, zravn imate kuhinjo na koncu hodnika, spodaj bar in ne smete imeti nobene pijace ali kakrsnekoli hrane v svoji sobi
B: Huh? Amm.. Zakaj pa ne?
A: Zarad scurkov..
B: !?

Dan No. ...18&19&20?

2006-12-12T14:31:00.000-08:00

Za naslednjih 6 dni bo ta blog neaktiven, zato se odpira kratek blog na naslednjem naslovu:

http://leviant.blogspot.com

BULA!!!

Dan No. 16&17 (Avstralska Kulinarika)

2006-12-09T23:07:00.000-08:00

No pa je spet nedelja naokoli, kjer sem mel priložnost okusiti "tradicionalno" avstralsko kosilo. Avstralsko kosilo ni nič dugega kot pripravljeno meso na žaru. Vendar, da ne gre za čevapčiče, ražnjiče, pljeskave, kebabe ali vse mešano ampak ge za pečeno kengerujsko meso. In je bilo kar okusno. Sicer pač ja vem, da so kengeruji čudovita bitja in tako dalje. Ampak tako lahko tudi rečem za vsakdanje govedino, piščance, purane in kokoši, ki jih jem. Ok zdaj pa h receptu: za avstralsko kosilo je potrebno le en žar, balkonček in pivo in to je to. Zravn si še spečeš pomfri, papriko ali paradajz ter povabiš svoje najdražje, da se ti pridružijo pri jedači. Žal sem pa še vedno obtičal doma, ker na Blue Mountains bojda še zmeraj divjajo požari. Ehh,.. Jutr se grem zopet kratkočasit v kakšn shopping mall (kjer bojda moram kupiti se preostale 3 darila za gospo Vančetovo). A ste slišal, ampak tle majo izraz za "mall walk" ali "walk mall"?

Edit No.1: Wooohooo, po dnevniku je blo obvestilo da bo jutri swell 1,5m surf's up!

Dan No. 15.1 (bus driver drugič)

2006-12-07T16:48:00.000-08:00

Tokrat ne bom kritiziral karakteristike strokovne voznje mestnga avtobusa ampak nove navade, ki jo moraš uporabiti za uporabo javnega prevoza. Kot normalen pešečnjak sem čakal na avtobus, kar pomeni, se usedeš na klopco in čakaš, da pride avtobus. (da ne omenim glede klopic na postaji, tukaj so klopice postavljene v kontra smer. Se pravi, ko sediš, gledaš v izložbe in ne na cesto!? Tako, da se vedno usedem na koncu klopce in gledam vzporedno z cesto.) Po podzavestnem protokolu, počakaš na prihod busa, vstaneš in se napotiš na avtobus. V tem primeru zopet avtobus WROOOOOM švigne za milimeter mimo tebe in se ustavi 20 m naprej. Skozi šipe avtobusa se zopet opazi peščica ljudi, ki se po vseh štirih pobirajo iz tal ter iščejo ostanke svoje trenutne prtljage raztresene po avtobusu. Prestrašen in zafustriran se hitro popokam in zlaufam, do avtobusa in skočim gor. Pokažem karto, ko mi šofer spet neki zamrmlja v svetlobno hitri avstralski angleščini.

B: blablsflkadlvbllkjkdlka....
A: Excuse me?
B: You suppose to show the signal?
A: Signal?
B: yea, yea the signal.
A: Mi mi?
B: No, you stoopid! To wave your arm! You can sit all day on the bank ... but show me the signal when I arrive.
A: A-ha! Got it! :)

Dan No. 15 (Palm beach)

2006-12-07T16:07:00.000-08:00

Another day, another beach! Tokrat sem se odpravil na cisto severno konico Sydneya, za katero sem potreboval od 75 do 90 min voznje z mestnim avtobusom. Ampak, ko se le priguzis, do ciljne plaze (palm beach) se ti vse povrne, ko doziviš en prijeten mir od mestne gneče. Ali pa je to bil samo taprav trenutek, ko so vsi ljudje bli v pisarnah, trgovini, na sestankih, v šoli, na faksu, v tovarni, na tržnici ali pa doma na fotelju. Na dolžini 2-3 km prijetne mivke, si lahko poiščeš svoj kotiček in si nameniš trenutke popoldanksega spanca. Swella tokrat še zdaj ni bilo, v vodi je bilo namrec sicer opaziti le dva surfarja, ki sta se trudila ujeti naključne valove, ampak sta tudi v kratkem odnehala. Videl sem pa na novo korisnto stvar kite-anja. To kar sem vidu sicer ni bilo Kite-Surfanje ampak bolj Kite-bodyboradanje. Preprosto vzameš Kite (vendar ne 11-tko ali 14-tko) ampak bolj manjši kite. Z njim odčofotaš malo bolj v globino vode. z sabo maš bodyboard. Ko se ustaviš na neki točki, si hitro postaviš body board pod sabo in zasurfaš do obale. Praktično za ta "ne-močan" veter. Poleg praženja pod tenkim ozonskem plašču, imaš možnosti da si pogledaš še kopico bogatunskih vil po katerih je plaža sploh znana. Tako, da če slučajno kakšn Mitja bere ta blog, tuki je tvoj business zate, to je to ;) Vile ob obalah, vile na kolih, vile v dzungli, vile na hribu, vile ob bazenu ali bazen ob vili, vila z teraso...skratka sve i svašta. Plaža je bila tudi snemalna lokacija za Avstralsko limonado "Home and Away" in tudi planirana za "baywatch". Med vilami, se pa tudi skriva neka rezidenca, kjer se bojda pride vsake tok časa odpočije Nicole Kidman od svoje trudne kariere.

Dan No. 14 (kangaroo)

2006-12-05T23:25:00.000-08:00

Dobrodosli spet v kotičku za male živali. Tokrat se je bilo treba spravit na obmestni vlak in se napotiti na 45 minut dolgo voznjo iz tukajšnega prebivališča. Tokrat se šele danes zavedam, kako je Sydney res širok/velik/podolgovat ali karkoli že. Ko se spraviš na mestni vlak se še posloviš od zadnje centralne postaje in se normalno namestiš udobni vožnji do Blacktowna. Ko se končno pripelješ do željene postaje, šele takrat občutiš kok je tu v bistvu nadnormalno bolj vroče kot ob morju. Torej v Featherdale wildpark si lahko ogledaš končno malo več kangaroo-jev kot jih premore Sydney naspljoh. Lep parkec z nativnimi živalcami ti spet malo popestrijo in skrajšajo popoldanske urice. Še zmeraj pa nisem našel ustrezne vrste ptiča, ki se mi dere iz grmovja ob mojem oknu ob jutranjih urah.

(Albin Kangaroo?)

(tega sem ze nekje vidu? Star Wars? Ja ja...)

Na poti nazaj do postaje sem se sprehajal po ulici, kjer si lahko opazoval mirno soseščino in prelepe tipične avstralske hišice z svojimi prikupnimi verandami. Amapk nevem zakaj, sem imel skos občutek da so vse hiše bile zapuščene, vse rulete dol, vrtovi nedotaknjeni, časopis pred vrati..itd. Vendar avtomobili so bili še vedno tam. Po nekaj minutnem sprehodu sem obstal ter pomislil (caki, caki, kdaj je pa Alenka parkirala tukaj svoj avto?)

Na popoldanski vožnji nazaj, sem še poslušal nadobudnega veseljaka, ki si je na vlak privlekel miniaturni ročni radio in zavriskal ob vsakem vzkliku nesporednega poročanja kriketa. Še zdej mi ni jasno, pa kaj je tako zanimivega pri tem kriketu? Palica in žogice? How Awsome!

Dan No, 13 (China)

2006-12-04T03:07:00.000-08:00

Ahh.. če ste skeptični in neodločeni, da bi šli na kitajsko, pride kitajska do vas.

(Chinese Garden sredi Sydneya) poleg tega pa tukaj ne morete zgrešiti kitajske prehrane iza vsakega vogala...

Dan No. 11&12 (night life)

2006-12-03T17:01:00.000-08:00

Tukaj prostora za ponočevanje očitno ne zmanjka, po parih razgovorih sem nekako ugotovil, da vsi priseljenci in tudi domačini primerjajo Sydney z Londonom z perspektive nočnega življenja. V soboto sem se udeležil praznovanje 27. letnega kolega Peter-a. Ki pa tudi govori in razume makedonsko. Jp, kr par jih je že tukaj. Skratka, po deževnem dnevu smo se zbrcali iz stanovanja , vzeli RailCity in odpeketali v center kjer je dotična oseba praznovala rojstni dan v svojem stanovanju prakticno skoraj v golem centru. Če si nekako predstavljam, je to bilo tko, kot da bi imel stanovanje na Manhatnu. Flat je biu kristalno spedenan, nov, čist, svež in pomoje dragocen biljone avstralskih dolarjev. Ampak po razgovoru lastnice in lastnika (Peter) gre tukaj za neke zadeve, ki se da zmutit za neke posle, k ti drzava nekaj da, in ti njej neki delno povrneš, pa ti ona spet neki zrihta in ti njej se zopet nasmehneš..itd itd. Rojstni dan tukaj zgleda precej isti kot pri nas. Druščina se zbere, nazdravi z različnimi kombinacijami pijač (glej sliko), nabije musko, pade v debato, si zvija različne substance, fotografira, pleše in še kaj. Vendar tisti večer sem prišel v druščino totalno zaspan, zategnjen in asocialen. Tako, da sem hitro spil dva piva, da sem se lahko zlil v kakšen pogovor. Tam sem se vodil pogovor z neko žensko (in spet poslušal to avstralsko angleščino, z hitrostjo 350 km/h, da sem lahko ulovil le posamezne besede), ki se je preselila iz Londona v Sydney in sedaj živi zunaj mesta z hčerko in možem itd. Ker je imela nenavadno izoblikovan trebuh, sem hotel postaviti vprašanje:"ali ste noseči?". Vendar zaradi varnostnih razlogov, ga sploh nisem izustil, ker bi moja napačna opazka posledično povzročila ene dva zalimana udarca okrog kepe (češ, kva? a zgledam tko debela? Kaj a sem ti debela al kva? Jebu mater?!) itd. Potem sem spoznal še enega lokalca, ki mi je razložil približno par zadev o pijači, tako, da pivo, ki sem ga cel večer komzunmiral je imel rang le "middle class". In še informacija za pivo v 0,5L steklenici ali kozarcu da bo treba odšteti kar do 6 ali 7 AUD v nočnih klubih in lokalih. Glede voznje domov, je pa to mesto precej poskrbljeno z taxisti, octino kazni za voznjo pod vplivom alkohola so verjetno izredno velike.

Dan No. 11.1 (the push button)

2006-12-03T00:09:00.000-08:00

No še ena stvar, ki se jo še opazi pri avstralcih. Torej, gre za predvsem vsakdanji sistem, ki se jim reče hoja čez cesto, prečkanje čez cesto oz. karkoli že narediš, da ubereš pot čez zebro. Ok, tole kar vidite na sliki je zelo običajna naprava, ki nima nič kaj drugačne funkcije kot naša naprava prišvasana na steber semaforja. Kot normalno, pridemo do prehoda, pogledamo na semafor, za avtomobile teče normalno zelena luč, promet divja gor, dol, levo, desno itd. Pritisneš na tipko, da gre signal do semaforja oz, karkoli se že zgodi v tej majhni elektronski skrinjici/napravi in čakaš na zeleno luč. Ko se prižge zelena luč za pešce, elektronska naprava spusti nekakšen zvok ali alarm oz nek signal, ki ti da vedeti da je prehod čist in da je zdaj prišel čas ko, je treba prečkati cesto. No pa se vrnimo malo nazaj zopet. Da ponovimo vajo. Pridem do prehoda, pritisnem na gumb in čalam, razmišljam o onem in tistem, gledam promet, poslušam mp3 player, praskam se po žepih, ogledujem stolpnice.. itd. Pride druga oseba, nek mimoidoči in seže z roko do gumba in začne patetično in živčno udarjati ter zabijati na gumb, tok da semafor skoraj eksplodira. Ok, si mislilm (uredu ocitno se človeku mudi naprej, slab dan ima in bi želel čim prej prečkati cesto). Ko elekrtonska naprava komaj preživi masivne udarce, se prižge zelena luč in se odpravimo naprej čez cesto. Dalje, pridem do drugega prehoda za pešce. Podzavestno pritisnem na gumb in čakam, in takoj za mano pristopita dva avstralca, nakar eden od njiju se zopet približa, nagne h napravi ter začne histerično in agresivno pritiskat, tepst in zabijat ubogo napravo, tok da se skoraj semaforski drog zamaje in raznese vse možne žarnice na križišču. ( Ali je torej možnost, da se kej prej prižge zelena če se 1892 krat pritisne na gumb?). Grem dalje do nasledjega prehoda za peščce, želim zopet pritisniti na gumb, ampak gumba več ni blo. Naprava je bila brez gumba, ki pa je zgleda nekam neznano kam odpadu stran.. No ko sem opazoval svojo sestrično Eleno, ta niti ni glih porušla semaforja, ampak bi ji lahko ocenil, da je naredila vsaj ene 15 udarcev na tipko preden se je lohk prižgala zelena luč.

Dan No.11

2006-12-01T20:14:00.000-08:00

Evo pa sem se malo zacel zafrkavati z Blogger Beta. Malo vizualne sprmembe. Mogoce bo oblika ostala tako ali pa bom prešaltal na staro obliko. Malo za intermenzo.. Upam da vam je všeč. Lahko pa nardimo voting? Pa še vreme: zunaj dežuje... :))

Ali vam je nova stran boljša?

Yes No

Dan No. 10.1 (Broadway Bar)

2006-12-01T05:09:00.000-08:00

Samo da se izvlečem iz te zmešnjave v katero sem se totalno zapletel. Prestavil sem kompleten blog in blogiranje na Blogger Beta, kar sploh nevem zakaj je blo to dobr? In kaj je spljoh tako novega v Blogger Beta razen vizualne posodobitve? Vse zgleda še bolj zapleteno. Torej, kot lahko opazite sem fotoaparat spet pozabil doma, tko da se boste žal lahko zadovoljili le s to slikico. Kar pa vidite je pa nekakšen logo Broadway Bar-a, ki se nahaja blizu centralne železniške postaje. Broadway Bar bi tu veljal kot Ljubljanski Orti-Bar. A! Da ne pozabim! It's official! Torej gospe in gospodje. Kot ste se dolgo sprasevali za pivo? Cena? Za pivo (in ce se ne motim nisem bil postrezen z kriglo ali pa katerimkoli drugim kozarcem, ki premore 0,5 l, temvec na uč, bi rekel 0,3/0,375l, mogoce moogoce 0,4l sam definitivno ni bilo 0,4L.. ) je bilo treba odšteti 3,80 AUD. Da si boste bolj predstavljali pride 540 SIT za malo pivo. Jutri bojda grem na Oxford Street, tako, da vam lahko posredujem cene se iz druge lokacije. Ob zaužitju dragocenega piva se je trenutno odvijal v dotičnem baru eno nadstropje višje koncert z vstopnino 10 AUD. Neki lokalci The Suitable Few (pred kratkim posneli videospot in EP) z dvema predskupinama. Vrleli punk mladež se je kopičil in vsake tok časa nabiral pri vstopu. Žal pa sam nisem mel dovolj energije in prave družbe, da bi si še jaz ogledal urbano lokalno skupino. V bistvu po komadu sledeč niso bili tako slabi. Ampak vročina na ulici je bila neznosna. In jaz oblečen v superge, dolge hlače in adidas jopico mi res ni bilo do nadaljnih avantur. Danes temp do 38C a jutri napoved 21C ?!

Dan No. 10 (true local)

2006-11-30T23:37:00.000-08:00

Dons sem se spet zbudil v tropu ptičjih glasov iz vsepopvprek obsegojočega grmovja z dodatkom vreščanja sosedovega pamlžlna! Ampak, ker je bilo že v zraku čutit poletni pridih, se je bilo treba brez obetavljanja zbrcati vn iz stanovanja in se usmeriti proti Manly Beach, kjer sem lahko krstil sebe in moj včerajšni kupljeni wet-suit, ki sem ga zbrskal nekje v 5. nadstropju Westfield blagovnice. Skratka, Westfield je neki kvazi BTC v okrožju North Sydneya v kateremu takoj ko stopiš v mall si obkrožen z okusnimi shushi, thai, kebab, burger, asia bari. Za wet-suit je bilo treba odšteti kar 124 AUD. Če preračunamo v SIT pride tam nekje okoli 18,600 SIT. Kupjeni Wet-Suit se pač glih ne more primerjati z RipCurl ali pa Bilabong (cena 579 AUD, yeah right!), ampak za silo bo cist OK. Skratka, ko se spet po adrenalinski voznji avtobusa prebiješ (lahko se tudi odločiš za varnejšo opcijo in se najprej odpraviš v center na Circural Query, kjer se povzpneš na trajekt in odrviš proti Manly 30 min) do oceana, odrviš naravnost proti plaži. Danes je bilo veliko bolje, večji valovi, ampak še zmeraj brez on-shore ni šlo. Hitr sem pritekel do vode da si razkužim svoje noge ter okusim temparaturo vode, kar je bil to takojšen znak "za wet-suit bo!". No politika kopanja je tukaj seveda podobna kot v franciji, le da tukaj ne plavaš med rdečimi zastavcami amapak rumeno-rjavimi?! z dosti manjšim razmakom kot v franciji. Grem nemudoma po surf, kjer sem se zadovoljil z NFS dilo, samo da sem se izognil veslu od BIC-a. Skratka, takoj po prvih minutah paddle-nja v line-up sem seveda prišel do dejstva, da je moja kondicija pod nulo. Vali so se spet vse poprek lomil, kar je biu seveda posledica vetra. Tok je biu precej močan, da te je vlekel z leve proti desni. Vsake toliko časa se je iz zvočnikov zališal neko avstralsko blebetanje, naj se poberemo stran od bližine cevi ( sredi plaže so bile napeljane neke cevi v vodo, kar je veljalo za nevarnost, če si se gibal blizu cevi ). No začudeno že takoj na začetku sem obrnil dilo in poka prvi val sfuru v desno - Kristalno čista začetniška sreča, no kar je potem sledilo,so bili le še poskusi duck-dive, pa turtle-dive pa nevem kva se, da si spet pršel v line-up in se spet sesul, zaradi porabe preostale kondicije, ki si jo še mel skrito v najbolj zakotnih predelih mišic. No, ko sem se spravil iz vode pa zopet slišim Avstralski naglas preko zvočnikov:"May I have your attention please, Blue-Bottles are on its way! If you get stung, keep swimming out of the water, remove tantecles and put your anaesthetic spray or report immidiately to your local safe-guard.." Za tiste, ki še niso seznanjeni z Blue Bottle Jellyfish, si lahko preberete kaj vec o tem tukaj.

Ob vrnitvi surfa še vprašam, kako je z Blue Bottle-i?
In on mi odvrne:" Naaah, ni panike., mal te uzge.. ni frke model.. a te je ze kdaj uzgala?",
"Ne se"
"Ahaaaa I see, well, you'll feel awsome pain, mate"
"Am,.. hvala..bye"
"No worries, Have a great one.."

Ampak nekega Kite-surfarja, ki je nadebudno slalomiral med surfarji ga to ni motilo.. (no worries, mate)

Po spakiranju mokrega wet-suita in brisače ter drgnjenja peska iz vseh žepov možnih na tvojih hlačah, me je še kot vakum vsrkalo v surf štacune, kjer sem najdu zame popolno RipCurl surf dilo z sanjskim shape-om in dolžino. Cena? 700 AUD (povejte kdaj me lahko infarkt?) Kje se pa najdejo šejperji tle v Sydneyu je pa zaenkrat še neraziskano.

Dan No. 9.1 (Bondi Beach)

2006-11-29T02:45:00.000-08:00

Ko se počasi a neutrudno skoraj znajdeš v tej prevelki zbirki mestnih avtobusev in ko se po pol urnem guzenju po Oxford Streetu le prebiješ do oceana, te dotični avtobus št 333 ali št 380 pripelje na surf spot številka 2 - Bondi Beach. Bondi beach je ena ali pa edina največja od vseh plaža Sydneya, potem jim sledijo le še manjše plaže, ki so za pol ali pa tri četrt velke kot Bondi. Velja se preoblečt tam blizu paviljona, kjer je bojda priporočeno da si spraviš stvari v lockerje, kokr šravjo da v višku sezone spizdevajo dragocene stvari iz plaže. Ko si enkrat namažeš dilo, se odpraviš čim bolj v desni kot plaže, ker tam se delajo najboljše linije. To opaziš tudi tako, da vidiš tam največjo gnečo ob lepih dneh, ko so pogoji najlepši. Danes so bli pogoji najslabši. Pihal je najhujši on-shore kokr je lahko bil. Pesek ti je butal v oči, kosti so se tresle. Še v Sloveniji je blo zihr toplej. Ampak Avstralce to očitno ne moti. Po opaženju sledeč je izgledalo za njih kot eden izmed ostalih normalnih dnevov, ko se pridejo sončiti na pomladansko-poletni dan. Kot kaže slika, linij ni bilo, spet sama pena, ceu razfuk in tu pa tam mogoče kakšen uspelo izoblikovan valj, ki so ga lokalci lahko spretno izkoristili.

Če se pa naveličaš surfanja, si iz ruzaka odpneš svojo skate-dilo, obuješ ta nove DC-jevke, za katere si fuknu pol plače v obsessnu in se odpraviš na bondi skate park ali obratno. Ob pauzi ali pa ob koncu dneva vzameš avtobus nazaj, ter se ustaviš v Bondi Junction, kjer zaviješ v shopping center, da si zbulš oči, ko vidš nenormalne cene v tamkajšnem quicksilverju. Ponudba je velka in široka a cene me pa žal ne zanimajo. Za dolgi wet-suit naj bi odštel 300 AUD? Ja waldaa... Surf dile sploh gledat nisem šel. T-shirti po 45 AUD. Kapce po 23 AUD in tako dalje.. Če pa hočš se it na kakšno bolj pocen varianto, greš takoj na tekoče stopnice en štuk višje in zaviješ v neki kvazi Dequatlon in si lahko poiščeš wet-suit za 124 AUD. Pršparaš za nekaj AUD in se z ostankom nahraniš na nasljednem Sushi-baru za vogalom.

Dan No. 9 (QVB)

2006-11-29T02:07:00.000-08:00

To kar vidite na sliki, tako zgleda Sydneyski maxi market ali pa neka različica Name. QVB (queen victoria building), ki se nahaja v samem centru mesta, in če je tvoj pra-pra-pra-pra ded pomagal lopato vihtet v 18 stoletju ko se je to gradilo, bi veljal tukaj za prav zelo uglednega meščana. No na sliki se vid, da stojis na nekem drugem nastropju, kjer si lahko nehote privoščiš kaksno kavico ali zajtrk ob številu barčkov, ki se razvrščajo od začetka do konca balkona. Bognedaj da ti ne pade kaj iz rok, kakšna vilca, še slabše kakšn nož čez ograjo (v mojem primeru fotoaparat), kjer se lahko kakšnemu japoncuali indijcu spodaj zapiči (upamo) med njegova stopala, se spotakne, si popravi suknjič in odpeketa dalje. Ko se ti pogled ustavi v pritljičju te božično-novoletne okrašene stavbe, se pot še nadaljuje v spodnje kletne etaže, kjer se lahko vključiš v mrežo podzemeljskih železnic. Ko pa si že naveličanja štacun in zajtrkov, se usmeriš proti izhodu stavbe in se kmalu zaletiš v vse katedrale, ki te obdajajo na vse možne strani.

(I wont!)

V primeru, da ti primankuje moči in energije se pač lahko odločiš za krajši počitek, kot si ga je izbral tale gospodič.

Da si sivo okolje zamenjaš za zeleno, je dovolj stopiti dve tri ulce stran in takoj si organiziraš postanek ali sprehod skozi Hyde Park, kjer si je danes neka anonimna oseba, ki ima ocitno identiteto jezusa, odločila, da pusti na vsaki klopci posebno sporočilce.

Dan 8.2 (Bus Driver)

2006-11-28T05:10:00.000-08:00

Skratka, Ko se ponavad vozš z avtobusom, mislm, da ne bom zgubljal besed zgleda precej preeecej isto kot tole. Mislm, faaak!? Tole gre takole: Ko se bližaš postaji, vidis da je čas da lepo vstaneš se pripraviš (daš torbo na rame, se umakneš starejši osebi da pride pred teboj pred vrata, nevem zapreš časopis ali knjigo, ki si ga prebiral, ugasneš walkman, iPod, diskman....whatever) in tist moment k vstanes, to je recimo 200m pred postajo, se pricnes na izi premikat in postopat proti izstopnim vratom, no ko je avtobus 15 m pred postajo, mislm!?, takrt šofer, peesda k da bi si zlil 100 hektalitrov cementa na zavoro, zabremza, da si v istem momentu horizontalno z nogami v zraku, kjer se z rokami držiš (če ti uspe pravočasno) za najbližji drog. Nekako tako kot v Sci-Fi filmih, k se v vesoljski ladji razbije steklo in zacne ves zrak v vesolje uhajat, med tem se pa vsi da bi se rešili prijemajo za neko najblizjo oprimljivo stvar da jih ne odnese. Potem ko se vsa zadeva umiri (ko se avtobus koncno ustav, doseže hitorst -0,5 km/h) si pobereš vse stvari ki so se naokli raztresene po celem avtobusu, se popokaš in stopiš dol po stopničkah, kjer si tipaš a si mogoče kje kakšn čevelj pustu na prvem zicu tik za šoferjem.

Dan 8.1

2006-11-28T04:40:00.000-08:00

Še več iguane (Sydneyskih martinčkov).

Ampak te žal lahko srečaš sam v živalskem vrtu, ki ti prec spizdijo pred nogami še preden utegneš vzet fotič iz žepa (ampak sej se ne bi rad hvalil seveda, meni to uspe ;)))

ampak zato pa dobiš tablo (slika spodaj), ki ti lepo opiše kaj se lahko priplazi k teb ponoči na dom. Nevem zakaj me ta tabla nervira!!!

No skratka, od Taronga Zoo poleg zanimivega divjega sveta avstralije, lahko rečm da so se najbl zvezdniško obnašal tigri in levi, k se jim ni dal repa niti za milimeter premaknt, kaj sele sebe.

Ampak obljubim da te pridem enkrat ponoč vn spustit. K nimas kej tle iskat.

Dan No. 8 (flaaaat)

2006-11-28T04:26:00.000-08:00

No koncno mi je ratal pridt do morja. Ko se prebijes skozi 4 pasovnice, 5 pasovnice, 6, pasovnice , dvonastropne pasovnice, tro nastropne pasovnice.. ok mal pretiravam, prides do Sydnejskih plaz. Prisel sem sam do Manly Beach, in pogledam valove...well.. flaaat. Ampak nic za to. Mislm k da sem pro-surfer da ne grem v vodo ce niso 4m tube!? Tko da, take razmere kot zgleda (1m do 1,2m val) bo cist vec kot dovolj za prilagoditev novega surf okolja. No ja, pa se to, sem si rekel da walda tle ni sans da vidm unga hloda od Bic Surfov, in poka iz prvega surf shopa je strlela vn direkt Bic-ova dila, da si se lohk direkt napicu nanjo. No k se ves zadovoljno in nadebudno odpravis v surf stacuno, te prodajalc takoj vprasa "kva bi rad furu?" potem ko reces da bi rad tako pa tako dilo... Ti potem rece "kok kesha mas", ko mu odgovoris da bolj mal, te takoj napoti na drugo stran stacune, kjer si lahko ogledas zbirko "ostalih" surfov, ki zadovljujejo globini tvojega mošnjička. Potem pa tuki vsa roba, ki jo lahko nastejes tudi v francoskih Hossegor stacunah itd. Šole surfanja po plaži od začetka do konca. Seveda pa glede na vreme ni pritegnilo veliko ljudi za popoldansko namakanje v pacifiški ocean.

Tole naj bi ble domače iguane, k se ti mimogrede ob kakšni potki švignejo mim noge. Se prav kot martinčki sam v XXL velikosti. Tko da pazite da ne stopite komu na rep. Nevem kaksna je reakcija, ampak zaenkrat nisem zainteresiran se spuščat v preučevanje avstralskih martinckov. Sicer vreme je bilo neki difuzno, zato je pa bilo dan za tem vroce 35C. Poletje je ze na vratih. Pa ce se vam da it na sladolet, pol pejte nujno se posladkat z sladoledom, kjer si ljohk zlijes gor na tone cokolade in se zasujes z droptinami lesnikov. Mljaska...

Dan No.7

2006-11-27T06:00:00.000-08:00

Aaaa.. Peesda, jaz bom razpocu. Mene bo Raznesel!! Ok ura je 0:53. In jz se zmerii cakaam ,.. faaaak nooo... problem je pa sledec: Clovek se preporsto znajde v situaciji da odvrze svoje nepotrebne snovi kih jih lepo greje in melje celo popoldne v svojem crevesju ali drugace povedano rad bi sel preprosto na "ta daljsi" obrok v WC. Pa zaenkrat ne morm, kajti zaradi huhamega odnosa do soljudi in varnostnih razlogov da ne povzrocim tukaj v soseščini in v obsegu 2 km Sydneya ekološko katastrofo, bi rad iz vljudnosti počakal da ljudje v stanovanju se odločijo za zaslužen odhod v posteljo in se posvetijo svojemu spancu, med katerim se jaz lahko končno samozavestno odpravim na WC. Ampak ne!?! Prezivljam se zadnje muke, da se uporaba WC-ja za sostanovalce konča ter evakuira za sledeč nemilostni udarec, ki ga bo doživela nič sluteča wc školjka. Aja ša še to! Da se voda v WC školjki vrti v nasprotno smer, še nisem opazil. Tako, da teh trditev še ne morem žal potrdit. Očitno treba izbrati dokaj večjo ali okroglo školjko, ki bi to lahko bolje razvidno ponazorila? Ok, skratka. Kar zdaj delam je to, da čakam da ta luč ugasne kot je vidite na sliki, kar bo varen znak za mojo mučno odrešitev. Faaak, peesda.. pa kva naj nardim, naj grem na vrt? Fak!

Dan No. 5&6

2006-11-26T15:48:00.000-08:00

ok, nevem cist tocn ker dan sem 5. al 6. al 7. skratka kar vem oz. si mislim vsaj, da sem se ze privadu na jet lag, al pa se mi samo zdi, in da sem celo noc spal k dete zaradi parih pirov k sem jih spil na rojstnem dnevu pri Phillipu, Kjer naj bi pil, kao en hud avstralski pir, ki se mi je zdel isti kot vsi ostali Amsteli, Heniekeni, Budweiserji, tko da nisem opazil nobene drasticne razlike. No skratka, k se kao privadis na ta kurcev jet lag se potem zbudis s feelingom k da si prespal 1. in 2. svetovno vojno ter celo prejšno stoletje in ti potem še manj jasno.

Ja vceraj smo sli se enkrat do Opere Bar. Kot zgleda so sorodniki pri katerih bivam, ocitno Jazz ljubitelji, ker vsako nedeljo je pr Opera Bar jazz koncert ali pa je to tko, kot mamo pr nas da v nedeljo gremo nasga cucla sprehajat v blizni parkec, majo oni ob nedeljah chilliranje ob jazz muski. Torej opera bar je bil v atmosferi Kjer smo cel popoldne vegetiral ob kavi, juice, pivu, čaju..itd. No zgoraj nad opera bar-u si pa mogu prenašat najstniško frustrirano zakompleksano paranoično dretje številne gruče ženščadi, ki so navijale za Australian Idol, ta se je pravkar odvijal pred stopnicami Opera House. Mislim za znooooooort! Peesda, pa kva ce je zmagu ta in ne un!? Australian Idol? Pa kdo to gleda spljoh? Ja uuuuu, huraaaa.. kok hudoo.. No da mi ne boste skos fous.. je blo dons dokaj oblacno vreme, tako da brez jopce ni slo.

Ampak zvecer k vids Sydney cist druga scena.. sam o tem drugic. Morm hitr vstat z pojstle preden mi cela hrbtenica ne odpade. aaah... aaaaaaa..

Dan No. 4 (Jet Lag)

2006-11-24T21:24:00.000-08:00

Nevem, a je neki narobe z mano , al me se zmeri jebe ta Jet Lag, ker ponoči se zbujat sred noči ni več tok zabavno koker zgleda, no skratka, to da "wild Life"-a v velikih mestih ne obstaja, bi lahko to takoj zaniku, ker ponoč se je lohk z grmovja zravn mojga okna slišal 34 vrst ptic, 89 vrst žuželk (upam da so to bile samo žuželke) in 25 vrst majhnih štirinožnih sesalcev.
Ampak začuda,ko pride prvi vlak mimo (to je ob 5:38 zjutri) na enkrat vse utihne. No skratka, ko mine spalna kriza pa ob 9h zjutri padem v totalno komo in spim do 13h kjer se zbudim k da sem v 8 dimenziji 3. osončja na planetu "Žblj". Tokrat sem danes se postavu na noge in spokal vn do avtobusne postaje in se odpravu v center. Kjer sem šel do končne postaje, (York Street) kjer se nahaja v golem centru obmorskega mesteca Sydney. Ko prides dol z postaje, si itak v feelingu kot da si v nekje v New Yorku, k se zgubljaš med unimi visokimi stolpnicami (ajaa zato se reče avtobusni postaji York street. Me dumb!). No ampak takoj k greš mal na kakšn trgec, ki ga lahko tu pa tam najdeš iza kakšnga vogala, si ga lahko že bl na izi jemljes. Štacune in kafiči itd.. no ok, tam pr Martins Place zagledam sredi trga veliko okrašeno božično drevo. A snega nikjer Kot smo navajeni za božič. Stalno si moram v glavo zabijat "look right , look right" da me ne zbije kakns zategnen taxist, da ne omenim avtobusa k ga pomoje vozjo soferji k so pomoje najvecji anti-aktivisti drustev za človekove pravice. Wroooooooooom se pelje mimo tebe na milimetre zravn, da maš psihične posledice še nasljedne dva mesca.

No ko se napotiš proti Opera House, se lahko odločiš da se znebiš te ulične norije in se preporosto sprehodiš skozi botanični vrt, kjer si lahko utreš samostojno pot do Opere House. Ko hodiš naenkrat vidš tablo:

Ta znak sem mogu slikat! Mislm a ne bi mogl pisat "please DO NOT walk on grass?" , WTF?! :) V sloveniji bi te že z vilami podil dol sam da bi si hotu vezalke zavezat na travici. Po obiskovalcem sodeč kaže da se samo azijci in japonci zanimajo za botanično rastlinje..

Nja, k se koncno prebijes peške do Operne Hiše vidš pred štengami totalni raztur kablov stage-ev, lučk, stojal, mikrofonov, kjer majo že ceu dan priprave na Australian Idol. He he, gledanje priprave na perfektno zaigrano koreografijo, ki naj bi bila v nedeljo zvečer izpiljena do konca za večerni koncert ti daje malce smeha. Ko končno prehodš stopnišče , terase, šalterje, vhode počes, gor , dol, in povprek, se spustiš dol do Opera Bar, kjer se znajdeš kot v največji sezoni Boema na Mačkevem nabrežju. Ko se sprehajaš ob morju se počutš kot da bi bil v XXXXL Lošinju. Jadrnice, trajketi, gliserji, ladje in barkače šibajo mim da jim nč ni jasn. Spodaj pod Opero, je vhod v opero v primeru če se preveč fancy in si želiš z belo limuzino pripeljati do vhoda. kjer te pričakuje četa security body guardov. Hmm Ker abonma naj vzamem?

A koga častim večerjo?

Ko maš operne hiše polhn kufr, se počasi odpravš nazaj do trajektev. Itak trume ljudi se gužva da ujamejo pobegli trajekt, da ne bojo čakal na naslednjih 5 minut. Ampak ok, pač veliko mesto - veliki rush hour. Pod avtocesto si lahko ogledaš različne akrobacije.

Ta model je mel par dobrih prjav, ki so mu kar ratvale, da te je mal zaposlil z njimi. Spodaj so stali ljudje, kateri so mu držali drog da je lahko splezal gor.

(If I drop a knife I'm sorry)

(you have two option, you can pay me something or walk away. please don't walk away..)

No na koncu me je še čakal en sprehod čez celoten most. Mislm faaaaak, do svoje osnovne šole mi ni blo treba tok pešačt pa čeprav je bla nekje u p.m. K greš pa čez ta most, pa ne da si sam na dalšem pohodu ampak te skor odpihne nekam u center avstralije. Tko da Če slučajno iščete kakšno trim stezo za po Sydneyu, to je to. Pa pazte da ne zalutate na levo stran, ker je tm baje samo za kolesa, kaksna je pa kazen pa zaenkrat nocem izvedet.

Dan 3.

2006-11-23T04:55:00.000-08:00

ČAS: 23:49 lokalni čas
KRAJ: Crowsnest, Sydney
VREME: noč, malce oblačno
STANJE: nja, zaenkrat kr naspan.. se ne bi pritozval

Dons bi se lepo zbudu in odprl oči, če se nebi nek sosedov pamžl znašal nad eno nedolžno ubogo nehote prisotno mačko. Ker se je to vse slišal do mojga okna, se dobil skoraj šok. Ker je mankal sam še ene 15% do konca, da si v rekordnem času pozdravim moj "jet leg" mi ga je ta cucl celga uniču! Pa peesmu pustite to ubogo mačko pr miru! Skratka, da se vrnem nazaj. po jutranjem budnem šoku sem končno prešel iz zombija v živo človeško postavo, ki kaže še zmeraj funkcije življenja. Trenunto se nahajam zrav crowsnesta , to naj bi blo v northsydneyu. čak če po-googlam po netu no torej "moje" stanovanje naj bi bilo tukaj:

Restavracij kokr jih je možn spljoh naštet, na varianto Sushi hrane, Tajske Hrane, Italjanske, Šnicl hrane, Čevapčić.... KEBAB hrane!! Baje da majo tud burek tuki, tko da to morm vidt! Da pojem en avstralski burek! Avstralski Pizza Burek.
Poleg tega danes, sem pomoje edini k lohk naletim in se zapletem tle v tem ogormozanskem mestu na pajkovsko mrezo viseco z enga drevesa dol.. Bljjjaaaaaaaaaaak , brrrrrrrrrrrrr... aaaaaaaa!!!!!
Sam molim boga da me ne bo sred noci neki picl tm pod pižamo. Pol celo pojstlo zlomim da ubijem tega pajka. Madrfakr! Ok, jutr me caka podvig da grem na avtobus in v center sydneya. Peesda zakva ne more bit to eno tako mejhno mesto kot ljubljana ;)) he he
Ok, to boza danes vse..
fotke bojo naslednjic..

Dan No.2 (se vedno v zraku)

2006-11-22T19:45:00.000-08:00

ČAS: lokalni čas 13:28, slovenski čas: 3:28 zjutri, če skupaj preračunam se peljem že 16 ur in 38 minut. Milsm 16 ur?!?! pa kok cajta mislijo še letet?!
KRAJ: nekje že nad avstralijo
RAZPOLOŽENJE: No comment

Po nekaj poskusih spanca na teh pol metra kvadrata, kjer naj bi človek sedel celopot (20 ur) sem za trenutek prišel v normalno stanje (beri: zaprl sem oči za nekaj minut). Lahko ti rata da zaspis le ce si sposoben v sede spat zravnan. Ok meni to ne rata. Torej drugace poleg normalnega stanja sem 60% v stanju zombija. No dobra stran leta je da sem končno biu pošteno postrežen z hrano. Res je, govorice so potrjene, na letalu imaš res dovolj hrane in pijače. No če bi mel poleg sebe še kakšenga drinking-buddya bi se ga lahko še napil. Ponoči smo ob treh zjutri pristal nekje na enem mestu bliz Singapurja Kuala Lampur. Kdo je že slišal za Kuala Lampur?!

Dan No.1

2006-11-22T04:24:00.000-08:00

ČAS: Kva pa vem, pomoje tam okol 12h upam da.
KRAJ: Nekje nad oblaki..
VREME: ker smo nad oblaki ..je sonce
RAZPOLOŽENJE: slabo, zjeban, sfukan, živčn, neprespan, žejen, lačn, fuul lačn!

No skratka rad bi najprej začel s tem da sem žejen k pes! In tozarad tega, ker so neki novi pofukani varnostni ukrepi, da nesmeš vleči s seboj na letalo nekih tekočin večjih od 1 dcl. Tako, da vsa procedura k sem jo potreboval da sem prisel na letalo me je stala to da si nisem privoscil niti ene pijace. No poleg tega sedaj ko sem na letalu, je bila prva strezba ki sem jo dobil so bile slane palčke. Kaj naj rečem? Fantastično! sedaj sploh ne bom pomislil na pijačo? Ok zdej se neki prbija stric (stevardes) z velikim vozičkom do mene. Baje da se da na teh dolgih letih dobit kar hoces in kolikor, no ce je to res potem jim spijem vse do konca, ker sem toooook zejen da bom skocu dol z letala.

No da omenim da sem servirane slane palcke in ribice do konca polizu do zadnjih mikro droptinic, tko da sem zgledu kot največji klošar k vid hrano po 10 letih.
Na stolih k sedis majo mini televizorcke kjer si lahko ogledas filme k jih imajo na sporedu, sam Kako za hudica si to nastimas?!?
(20 min kasneje..) Ok hrao oziroma da se strokovno izrazim - Glavni obrok so pričeli končno strežt. Sam glede na količino ta glavni obrok zgelda kot zajtrk, glede na čas ob katerem je postrežen ta obrok pa zgleda kot kosilo ;)
Ole!